V okviru konzorcija Sadje naj bo pravično! predstavljamo dve izmed mnogih zgodb, ki smo jih v času projekta obelodanili. Zgodbe prikazujejo primere izkoriščanja delavcev in borcev za človekove pravice v mednarodni trgovini s tropskim sadjem.

PRIMER 1: življenjska ogroženost

Sindikalni vodja v podjetju Fyffes žrtev poskusa umora

Organizacija ITUC (mednarodna sindikalna konfederacija) in članice konzorcija Sadje naj bo pravično! smo zelo zaskrbljene nad poskusom umora Moisesa Sancheza, vodje kmetijskega sindikata STAS iz Hondurasa. Sanchez se bori za izboljšanje katastrofalnih delovnih pogojev za delavce multinacionalke Fyffes, ki je eden večjih trgovcev s tropskim sadjem.

13. aprila letos sta Moses in njegov brat Misael kolesarila proti svojemu domu v vasi La Permuta, Honduras, ko sta padla v zasedo skupine šestih oboroženih moških. Ko je skušal ubraniti svojega brata pred napadom moškega z mačeto, je Misael utrpel hude poškodbe po obrazu.

Vodjo sindikata so medtem ugrabili, pretepli in mu grozili s smrtjo, če bo nadaljeval s sindikalnim udejstvovanjem. Eden izmed napadalcev ga je želel umoriti, vendar so ga ostali zadržali, rekoč, da je to zadnje opozorilo.

Sharan Burrow, generalna sekretarka ITUC, je povedala: “Zgroženi smo nad tovrstnimi napadi, ki se vrstijo po razkritju izkoriščanja na plantažah melon v lasti Fyffesa v Hondurasu. V ospredju razkritja so bili sindikati in borci za delavske pravice. ITUC je in bo še naprej podpiral Moisesa in sindikat STAS pri njihovih legitimnih in upravičenih zahtevah po dostojni obravnavi«.

Fyffes je bil v samem centru škandala izkoriščanja delavcev na jugu Hondurasa. Delavci, katerih večina so ženske, ne dobivajo niti plačila v višini predpisane minimalne plače, delajo v dolgih in težkih izmenah, so podvrženi slabim higienskim in varnostnim razmeram, ter grožnjam po odpuščanju, ko se želijo povezati in organizirati.

»Ta zločin mora biti nemudoma in temeljito preiskan. Nujno je izslediti odgovorne in jim soditi. Hunduraške oblasti pozivamo, da naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da zavarujejo življenja Moisesa Sancheza ter ostalih zagovornikov delavskih pravic,« je poudarila Burrowsova.

Več informacij, tudi o tem, kako lahko sami prispevate, na: http://informes.rel-uita.org/index.php/sindicatos/item/no-nos-van-a-intimidar

PRIMER 2: prihodnost pod vprašajem

Odpuščeni delavci TALSA se še vedno borijo za svoje pravice

Na začetku januarja 2017 je šesto specializirano delovno sodišče (Sixth Specialized Labor Court) regije La Libertad, Peru, zavrnilo zahtevo po ponovni zaposlitvi devetih članov uprave sindikata SITETSA, ki jih je podjetje TALSA odpustilo februarja 2016, pod pretvezo pomanjkanje delovne discipline ter na podlagi nedokazanih kriminalnih obtožb. 18. januarja 2017 je bila vložena pritožba, ki pa še ni rešena.

Upanje na pozitivno rešitev stiske delavcev se je pojavilo julija 2016, ko se je podjetje TALSA odločilo za vstop v proces mediacije, ki ga je vodil Center za analize in reševanje konfliktov (Analysis and Conflict Resolution Center) Katoliške univerze Pontificia iz Peruja. Podjetje TALSA je v zameno za vstop v proces zahtevalo popolno zaupnost glede vsebine mediacije in morebitnih rezultatov. Javnost tako ne sme izvedeti ničesar. Vendar nazadnje tudi ta proces ni prinesel nobenih rezultatov. Mediacija ni uspela. Federacija sindikatov FENTRAIR, katere član je bila tudi SITETSA do odpustitve devetih sindikalnih voditeljev, članov uprave, je izdala dokument, v katerem pojasnjuje svoja stališča.

Predvsem so razočarani nad zahtevami podjetja, ki je vstop v mediacijo pogojevalo s tem, da se odpuščeni delavci odpovejo vsem svojim pravicam. Odpuščeni delavci se soočajo z mnogimi težavami, med drugim težko najdejo zaposlitev, saj naj bi med okoliškimi podjetji veljali za težavne, in neprilaodljive. To pa zgolj zaradi tega, ker so si upali izraziti zahteve po spoštovanju mednarodnih konvencij, ki zagotavljajo svobodo združevanja.

Dokument.

Ozadje:

Februarja 2016 je podjetje TALSA, ki se ukvarja s trgovino s tropskim sadjem in industrijskimi poljščinami, iz Peruja, odpustilo vseh 9 članov izvršnega odbora sindikata SITETSA (Sindicato De Trabajadores Empresa Talsa). Odpuščena sta bila tudi dva bivša člana sindikata.

TALSA je zavračalo obstoj celotne federacije sindikatov FENTRAIR (Federacion Nacional De Trabajadores Del Sector Agrario, Industria, Riego y Similares Del Peru), katere del je bil tudi SITETSA.

Odpuščanja so se zgodila tik preden bi se morala začeti pogajanja za obnovo kolektivne pogajalske pogodbe med podjetjem in sindikatom. Člani sindikata so prepričani, gda podjetje skuša kriminalizirati sindikalne aktivnosti z namenom uničenja sindikata, ter onemogočanja zagovarjanja delavskih pravic.

http://www.bananalink.org.uk/melon-producing-subsidiary-dismisses-all-staff-who-were-members-stas

Kdo od nas z veseljem ne ugrizne v tropski sadež? Pa bi jim znali dodati same take sestavine, za katere veste, od kod prihajajo in kdo jih je pridelal? Sprejmite izziv ter se prijavite na natečaj PraviLNO pečeno – tukaj.

Sodelujte pri sestavljanju knjižice receptov s pekarskimi izdelki iz surovin pridelanih lokalno, ekološko ali po načelih pravične trgovine, potegujte se za nagrade, bon za pravično trgovino, ter nam pomagajte zbrati sredstva za nakup pravične čokolade za otroke Zveze prijateljev mladine.

V komisiji bo z nami sodelovala peterica skrbno izbranih strokovnjakov, vsak na svojem področju:
• Tomaž Sršen, kulinarični ocenjevalec,
• Bine Volčič, kuharski mojster,
• Klavdija Šorli, predstavnica ekološke kmetije,
• Živa Lopatič, vodja pravične trgovine, ki svoje znanje redno predaja naprej, ter ljubiteljica dobrih jedi,
• prostovljec/ka Pravične trgovine 3MUHE.

Tiste, ki pa takšne dobrote rajši preizkušate vabimo, da se nam pridružite 13. 5. 2017 na Fairtrade pikniku ter vse spečene dobrote preizkusite. Vabljeni!

Pravila sodelovanja

Pri pripravi svojih dobrot upoštevajte:
• Ena od sestavin je pravični tropski sadež;
• Uporabljene so izključno sestavine lokalnega izvora in čim bolj ekološko pridelane (zaželen je ekološki certifikat) oziroma izvirajo iz sistema pravične trgovine;
• Količina predloženega izdelka naj bo za najmanj osem ljudi;
• Prijava na tekmovanje do vključno 6. 5. 2017 tukaj,
• Ob prijavi je potrebno navesti sestavine, ki bodo uporabljene in se zavezati, da ustrezajo vsem pogojem tekmovanja;
• Posredovati uporabljen recept na naslov: ziva@pravicna-trgovina.si;
• prinesti pripravljen izdelek na tekmovanje PraviLNO pečeno, ki bo del Fairtrade piknika v soboto, 13. maja 2017 v Tivoliju.

Prijavnica

Prijave sprejemamo prek spletnega obrazca ali po elektronski pošti na naslov ziva@pravicna-trgovina.si. Rok za prijavo je 6. 5. 2017, število tekmovalcev pa je omejeno na 30. Z nestrpnostjo pričakujemo vaše prijave in se veselimo okušanja izdelkov, ki bodo hkrati ozaveščali pomembnost lokalnih surovin in pravične trgovine ter opravili dobro delo.

Nagrade

Med tekmovalce bomo razdelili 3 nagrade:
1. Zmagovalec bo domov odnesel bon za 30 EUR za nakup izdelkov v Pravični trgovini 3MUHE;
2. Drugouvrščeni si bo lahko izbral izdelke v vrednosti 20 EUR v Pravični trgovini 3MUHE;
3. tretje mesto pa tekmovalcu prinese bon za 10 EUR v Pravični trgovini 3MUHE.

Recepti vseh tekmovalcev bodo vključeni v knjižico receptov, ki jo bomo pripravili po koncu tekmovanja in objavili na spletnih straneh organizatorjev ter na naših socialnih omrežjih.

Čokolada za otroke Zveze prijateljev mladine

Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic.
Deluje že od leta 1953 in postaja vedno bolj nepogrešljiva v sodobno organizirani civilni družbi. Odziva se na aktualna družbena vprašanja in tvorno prispeva k oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin.
Delovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov.

Sredstva od prejetih donacij bodo namenjena nakupu čokolad za Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje.

Projekt je sofinanciran s strani EU in MZZ. Za vsebino sta odgovorni izključno društvo Focus in Buna. Stališča, izražena na dogodku v nobenem primeru ne odražajo mnenja EU in MZZ.

V soboto, 13. maja 2017, vas vabimo, da se nam pridružite v parku Tivoli (v bližini Čolnarne). Družili se bomo na FAIRTRADE PIKNIKU, na katerega smo povabili predstavnike vseh organizacij in institucij ter podpornike pravične trgovine in odgovornega življenja do soljudi in planeta, s katerimi smo v zadnjih letih sodelovali, še sodelujemo in se srečujemo. Vsak od nas namreč prispeva delček k večanju zavedanja o pomembnosti udejanja 10-ih načel pravične trgovine in življenja v skladu z omejitvami planeta Zemlja.

Pravično druženje je namenjeno predvsem praznovanju, izmenjavi izkušenj ter pogovoru o vsem, kar smo že naredili in kje smo že uspeli doseči svoje cilje. V sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravljamo nekaj aktivnosti za otroke, deljenje uporabnih znanj, možnost pogovora z različnimi strokovnjaki … Del prireditvenega prostora bomo namenili odru za govornike, ki bodo želeli z nami deliti svoje misli in razmišljanja. Z obiskovalci, ki bodo oblečeni v oblačila iz pravične trgovine ali z rabljenimi oblačili (second hand) bomo pripravili modno revijo, ki bo pospremljena z glasbo v živo. Za osvežitev vaše etične garderobe bo organizirana tudi izmenjevalnica oblačil ter igrač ter pletenje z Rolandom. Seveda ne bodo manjkale tudi dobrote narejene po načelih pravične trgovine, sami pa si boste lahko zmiksali tudi svoj napitek na Smoothie bike-u.

Vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 13. maja 2017, med 10. in 18. uro v Parku Tivoli v Ljubljani, na enem izmed travnikov ob Čolnarni. S seboj prinesite svojo najljubšo piknik dekico in kakšen priboljšek, s pakiranjem pa se poskusite poigrati tako, da se kar najbolj približamo ideji “zero waste”.

Če imate kakšno dobro idejo za recept po pravilih PraviLNO pečeno (izključno sestavine pridelane lokalno ali v sistemu pravične trgovine), se še danes prijavite in tekmujte za pravično nagrado. Več na povezavi.

Več o dogajanju 13. maja 2017 lahko preberete na FB Pravične trgovine, Focusovem FB in twitterju Pravičnih 10.

Postanite agent za spremembe in tudi sami naredite nekaj, da bi povečali zavedanje o odgovornem delovanju vsakega izmed nas.

Sodelujoči:

Piknik nastaja v okviru projektov:

Projekt je sofinanciran s strani EU in MZZ. Za vsebino sta odgovorni izključno društvo Focus in Buna. Stališča, izražena na dogodku v nobenem primeru ne odražajo mnenja EU in MZZ.

Ljubljana, 16. 2. 2017 – Banana je najpogosteje uživan sadež v svetovnem merilu, v Evropi pa je na drugem mestu, takoj za jabolki. Poleg banan na policah trgovin najdemo veliko sadežev, ki pri nas ne rastejo, kot so mango, ananas, pomaranče, kokos itd. Tudi slovenski potrošniki po njih posegamo vse pogosteje. Ob tem se le redko vprašamo, v kakšnih razmerah to sadje raste in kakšne so posledice pridelave na ljudi in okolje. Trgovina s sadjem je del globalne oskrbovalne verige, ki vedno močneje vpliva tudi na slovenske pridelovalce sadja. Zato smo tokratno izdajo glasila Etični potrošnik posvetili prav tematikam, povezanim s pridelavo in porabo sadja.

Sadje je specifično zaradi relativno hitre pokvarljivosti, pa tudi zaradi načina pridelave, ki je pogosto plantažne narave. Škoda tako ni zgolj lokalna, v obliki zastrupljanja prebivalcev in okolja, temveč tudi globalna, v obliki podnebnih sprememb. Potrošniki smo razvajeni, saj vsak dan v letu pričakujemo sveže sadje vseh vrst, poleg tega pa naj bi imelo sadje vsakič enako obliko in okus. Pozabljamo pa na etiko, sezonsko naravo sadja, naravne cikle … In konec koncev na zdravje – nas samih in narave.

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, ki vodi kampanjo Sadje naj bo pravično! v Sloveniji pravi, da lahko »preko posameznih izdelkov, kot je sadje, predstavimo problematične okvire, v katerih se razvijajo dobavne verige potrošniških izdelkov. Zavzemamo se za to, da bi bila pravila igre za velike igralce, kot so supermarketi in na drugi strani države, pravična in zavezujoča. Vendar smo mi, potrošniki, še vedno tisti, ki s svojimi denarnicami podpiramo ali zavračamo trgovske prakse. In imamo vpliv, ki ga lahko informirano uveljavljamo. To je tudi poslanstvo Etičnega potrošnika.«

Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji in zadružnica Bune, ki je partner v projektu, opozarja, da so »nepravične prakse močno ukoreninjene v globalni oskrbovalni verigi, v kateri peščica akterjev nadzoruje celotno oskrbovalno verigo z namenom ustvarjanja čim večjega profita zase. To pa pogosto počnejo brez sprejemanja kakršnekoli odgovornosti za razmere vzdolž oskrbovalnih verig. V mednarodnem okolju že obstajajo konvencije in pravila, ki državam in podjetjem narekujejo spoštovanje človekovih in delavskih pravic ter zaščito okolja, a so ta žal načrtno prezrta. Zato je toliko pomembnejše, da obstaja alternativa – sistem pravične trgovine – ki dokazuje, da je mednarodna trgovina lahko organizirana tudi na drugačen način.«

Katja Celin iz Zavoda Voluntariat se je ravnokar vrnila iz Burkina Fasa, kjer se je srečala s proizvajalci (suhega) manga in karitejevega masla. Razložila je, da »mango v Burkina Fasu raste povsod in ne potrebuje posebne nege. Zato so se Burkinafasci odločili, da ga predelajo v obliko, primerno za izvoz – v suhi mango. Izvoz svežega sadja namreč s seboj prinaša vrsto zahtev ter investicij, ki si jih ena izmed najrevnejših držav sveta enostavno ne more privoščiti. Pobiranje, predelava ter izvoz manga pa za lokalno prebivalstvo pomeni izhod iz najhujše revščine, ki jim daje možnost za preživetje, šolanje otrok, zdravstveno oskrbo ipd.«

Victoria Echague, okoljska inženirka iz Paragvaja, je izpostavila problem mednarodnih korporacij, ki pridejo v revnejše države, jim »vzamejo zemljo, posekajo gozdove ter naredijo monokulturne plantaže. Da bi se izognili delavski zakonodaji, plantaže pogosto popolnoma mehanizirajo, potrebno delovno silo pa »uvozijo« iz drugih držav. Paragvaj je na primer eden izmed največjih pridelovalcev soje na svetu. 95 % vsega pridelka je namenjenega za izvoz. Zaradi pridelave soje so uničili že 60 % Atlantskega pragozda, ki je pokrival državo, lokalni prebivalci so se morali preseliti v mesta, kjer živijo v revščini. Uporaba pesticidov na plantažah pa trajno uničuje zemljo, saj ta postaja sterilna in neuporabna.«

Kot pravi Marjana Peternel iz Zveze potrošnikov Slovenije, smo »današnji potrošniki amaterji, ki imajo opravka z zelo učinkovitimi prodajnimi ‘stroji’«. Morda se nam včasih res zdi tako, vendar lahko – opremljeni s pravimi informacijami – prav mi postanemo glavno orožje v boju proti nepoštenim praksam v pridelavi in prodaji sadja.

Glasilo Etični potrošnik je nastajal v okviru evropskega projekta Sadje naj bo pravično!, ki skuša osvetliti temno plat pridelave in prodaje tropskega sadja. Tako boste lahko v glasilu prebirali o tem, kaj so glavni izzivi pridelave banan v Kolumbiji, kako po načelih pravične trgovine pridelujejo mango v Burkina Fasu, kako slovenska sadjarka gleda na problematiko ekološkega sadja v Sloveniji, katero sadje predelujejo pri slovenskem proizvajalcu sokov in kakšno je mnenje slovenskih evropskih poslancev o nepoštenih trgovinskih praksah. Zanimalo nas je tudi, ali znani Slovenci kupujejo etično, kako zavreči čim manj sadja in kako pravilno ravnati z biološkimi odpadki.

Fotografije iz novinarske konference, ki je potekala  16.2.2017 v Okoljskem centru v Ljubljani, so na voljo tukaj.

Fotografije iz predstavitve pa tukaj.

Za več informacij se lahko obrnete na:
– Živa Kavka Gobbo, ziva@focus.si, 041 872 473
– Živa Lopatič, ziva@buna.si, 041 352 075

Priročnik »Sadje naj bo pravično!« nas na krilih tropskega sadja popelje na potovanje po dobavnih verigah, kjer se lahko vživimo v različne vloge, razmišljamo in raziskujemo na podlagi dostopnih informacij ter se sprehodimo skozi čas. Sadje v priročniku postane orodje za razmislek o vlogi posameznika v družbi ter o pomenu globalnih odnosov in lokalnih rešitev.

V priročniku predstavljamo sadje skozi zgodovinsko perspektivo, se posvetimo načinom pridelave in izpostavimo zanimivosti. Predstavljamo tudi ozadja trgovine s tropskim sadjem ter predlagamo aktivnosti, ki jih lahko izvedete v različnih časovnih obdobjih, s slikovnim materialom in navodili za izvedbo. Aktivnosti si lahko prilagodite glede na interes, starost ter vsebinske poudarke posameznih predmetov (ali tematskih dni).

Za sadje smo se odločili, saj nas spremlja vsaki dan. Sploh v zimskih mesecih pa nas pogosto spremlja tudi tropsko sadje. V svetovnem merilu so najbolj priljubljen sadež ravno banane. Zelo radi jih imamo tudi v Evropi, kjer sicer največ pojemo jabolk, banane pa jim sledijo na drugem mestu. To pa ob dejstvu, da pri nas ne rastejo. Raziskave v okviru projekta, pa tudi druge, opozarjajo na množične kršitve človekovih in delavskih pravic ter okoljskih standardov vzdolž dobavnih verig, še posebej na plantažah.

Ker si želimo, da se tako multiplikatorji (učitelji) kot tudi mladi ljudje zavedajo, kako pomembni so načini pridelave sadja, kilometri, ki jih sadeži prepotujejo, razmere, v katerih kmetje in delavci sadje pridelujejo, ter odnosi v verigah preskrbe s hrano približati, vas vabimo k uporabi priročnika »Sadje naj bo pravično!«.

Priročnik je nastal kot plod sodelovanja med društvom Focus in zadrugo Buna.

Želimo vam obilo užitkov, novih spoznanj ter zabave pri raziskovanju tropskega sadja!

Predstavitev projekta in delavnice, ki je potekala avgusta 2016.

Cilj kampanje Sadje naj bo pravično! je izboljšati delovne pogoje za stotine delavcev, ki pridelujejo, obirajo in pakirajo tropsko sadje, ki ga vsakodnevno kupujemo v trgovinah, ob hkratnemu zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.

S tem namenom smo združile moči nevladne organizacije iz Evropske unije ter organizacije malih kmetovalcev in sindikatov delavcev na plantažah v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih.

Tropsko sadje: Ali ste se kdaj vprašali od kod prihaja in kako se prideluje?

V okviru projekta Sadje naj bo pravično smo si zastavili ta vprašanja. Odgovori niso bili prijetni. Odkrili smo kršenje človekovih in delavskih pravic ter hude okoljske posledice v državah proizvajalkah. Obenem pa se je pokazalo, da je drugačen način mogoč. Da lahko imamo tropsko sadje, ki je dobro in pravično do pridelovalcev, potrošnikov in okolja.

Zato v se okviru projekta trudimo prispevati k izboljšanju razmer v državah proizvajalkah preko različnih kanalov. Skušamo vplivati tudi na spremenjene potrošniške vzorce doma, kjer smo odgovorni za večino kršitev, obenem pa nezadovoljni z načinom trošenja. Ker alternative obstajajo in cvetijo, poudarjamo in promoviramo uspehe.

Pridruži se nam na poti v boljšo prihodnost za vse. Deli posnetek s prijatelji (#makefruitfair, #sadjenajbopravicno) in si preberi več na http://makefruitfair.org/sl/

O filmu:

Režiserka: Carlotta Piccinini
Direktor fotografije: Salvo Lucchese
Montaža: Marco Murat
Color grading: Salvo Lucchese
Glasba: Michelangelo Vanni e Simone Calderoni per Junkfood Sound mix: Jan Maio
Lokacija: Plantaža a Boca de Mao (Valverde, Dominikanska republika), ki nosi certifikat Pravične trgovine je omogočila snemanje. Snemanje na plantažah, kjer smo odkrili nepravilnosti in kršitve človekovih pravic ni bilo mogoče.

Video je nastal v sodelovanju GVC (Italija) in EleNfant Film.

Še več zanimivih filmov si lahko ogledate na tej povezavi. Sledite pa nam lahko tudi na FB #makefruitfair, #sadjenajbopravicno.

Organizacija Banana Link, partnerica vseevropske kampanje Sadje naj bo pravično!, je izdala poročilo o oceni certifikata Rainforest Alliance (v nadaljevanju RA). Poročilo je bilo objavljeno v luči nedavnih odločitev diskontnih trgovin, kot sta Aldi (Höfer) in Lidl, da bodo tropsko sadje nabavljale pri dobaviteljih s certifikatom RA.

Poročilo se osredotoča na standarde in sisteme preverjanja, ki jih uporablja RA, ter na okoliščine vsakodnevnega življenja na plantažah banan, ananasa in čaja s certifikatom RA. Po ugotovitvah iz poročila certifikat RA ne more zagotoviti trajnostne pridelave ob hkratnih nizkih cenah, ki jih potrošniki pričakujejo od diskontnih supermarketov.

Poročilo sicer priznava, da je bila rast certificiranja RA v zadnjih petnajstih letih impresivna, a se v zvezi s tem poraja čedalje več pomislekov, da je velik del uspeha certifikatov RA moč pripisati ohlapnim standardom za certificiranje ter nezahtevnim postopkom certificiranja. Izpolnjevanje meril je težko preverjati ali pa jih je zaradi možnosti različnih interpretacij lahko dosegati, stvar kompromisa pa je tudi revizija certificiranih plantaž, saj imajo vse vpletene strani finančni ali drug interes, da ustvarijo dober vtis.

Sklicujoč se na neodvisne študije, ki so jih opravili Oxfam Nemčija (maj 2016), več latinskoameriških sindikatov in organizacija SOMO (maj 2015), poročilo ugotavlja, da standardi RA, posebej glede priznavanja pravic sindikatov in upoštevanja standardov minimalnih plač, niso upoštevani na več certificiranih plantažah banan in ananasa v latinski Ameriki ter na plantažah čaja v Indoneziji in Keniji.

Te neodvisne študije omogočajo tudi okvirne primerjave med RA in drugimi oznakami za certificiranje. Te so pokazale, da certifikat RA kot samostojna certifikacijska shema deluje slabše kot v kombinaciji z zahtevami drugih certifikacijskih shem.

Ker certifikat RA ne more zagotoviti trajnosti po nizkih cenah, poročilo vsebuje naslednja priporočila:

• RA bi moral od trgovcev na drobno zahtevati, da plačujejo pravične cene, ki odražajo stroške trajnostne proizvodnje, vključno s stroški dostojnega plačila;
• RA bi si moral prizadevati za sodelovanje s sindikati v sektorju banan, med drugim z vzpostavitvijo stikov z lokalnimi sindikati in z združenjem sindikatov COLSIBA (Regional Coordination of Banana & Other Agro Industrial Unions), ter tako omogočiti sindikatom, da tako na regionalni kot na nacionalni ravni izrazijo svoje pomisleke, da bi jih lahko RA v prihodnosti upošteval.
• Trgovci na drobno, kot je Lidl, morajo sprejeti dejstvo, da bo dostojno preživetje zagotovljeno šele takrat, ko bodo kupci v supermarketih pripravljeni za sadje plačati ceno, ki odraža dejanske stroške pridelave. Lidl mora plačevati pravično ceno in prenehati stiskati dobavitelje.

V okviru kampanije Sadje naj bo pravično! pozivamo Lidl, da:

• majhnim pridelovalcev in plantažnim delavcem, ki pridelujejo tropsko sadje, zagotovi zaslužek, ki jim bo omogočal, da bodo poskrbeli zase in za svoje družine;
• delavcem zagotovi varnost pri delu ter zaščito pred izpostavljenostjo strupenim pesticidom;
• vsem svojim dobaviteljem plačuje pravično ceno za banane in ananase.

Dodaj svoj podpis k pozivu Lidlu, naj igra pošteno!

Petek, 30. september 2016 -partner projekta »Sadje naj bo pravično«, Banana Link, je ta teden poslal delegacijo na plantaže ananasa in banan iz sistema pravične trgovine v Gani. Objavljamo blog s pričevanji iz terena.

Cilj obiska plantaž je medijem in drugim deležnikom (vključno s potrošniki in trgovci) pokazati primere dobrih praks ter s tem pokazati načine dela in trgovanja, ki jih v okviru kampanje spodbujamo. Afrika je vse bolj pomemben kontinent v okviru svetovne proizvodnje in trgovine z bananami in drugimi svežimi izdelki, še posebej za evropski trg. To dejstvo nosi s seboj različne izzive. Z blogom in prikazom primerov dobre prakse v Gani želimo pokazati, kaj lahko dosežemo s sodelovanjem s sindikati, podjetji, certifikatnimi organi, nevladnim sektorjem in potrošniki.

Večina proizvodnje banan in ananasov v Gani ima certifikat pravične trgovine. Največji izvoznik banan, Golden Exotics, pa razvija ekološko pridelavo. Sindikati se lahko svobodno združujejo in se kolektivno pogajajo. Zadnja raziskava na terenu pa je pokazala, da večina vprašanih delavcev meni, da zaslužijo dovolj za pokritje osnovnih stroškov gospodinjstva.

<<Več>>

Napovedujemo: 29. 08. 2016 – seminar Sadje naj bo pravično! za učitelje OŠ in srednjih šol, možnost potrdila za pridobitev točk napredovanja.

V učnih načrtih je malo vsebin, ki povezujejo hrano, ki jo uvažamo iz t.i. držav globalnega juga ter načine proizvodnje. Banane so sadež, ki je med pogostejšim sadjem na našem jedilniku že od malih nog. Vendar marsikdo od nas ne ve, na kakšni rastlini zraste ananas, kakšne so delavske razmere na plantažah banan, katerim tehnološkim procesom je podvržena pridelava sadja, koliko pesticidov vsebuje in koliko kilometrov prepotuje tropsko sadje, preden pride na police trgovin. Vsi pijemo pomarančni sok, a ne vemo, kaj se dogaja v ozadju njegove proizvodnje in od kod prihajajo pomaranče. V kolikšni meri so kršene človekove pravice v celotni verigi proizvodnje sadja in kateri so okoljski problemi, ki jih nekje na drugem koncu sveta pušča naša (pretirana) potrošnja, na vse to bomo odgovorili na seminarju Sadje naj bo pravično.

Učitelji izobražujete in vzgajate mlade, za katere želimo, da odrastejo v odgovorne člane družbe, v etične potrošnike, ki se zavedajo vpliva načina trošenja. Trenutni sistem spodbuja pretirano potrošnjo, vendar lahko izobilje, ki smo ga deležni danes tu, predstavlja velike ekološke in družbene probleme nekje drugje. Da je s trenutnim načinom razmišljanja in delovanja nekaj narobe, dokazujejo tudi socialni problemi pri nas. Menimo, da lahko preko različnih predmetov ali aktivnosti učencem in dijakom predstavite vsebine o tropskem sadju, ki bodo kasneje vplivale na njihove nakupovalne odločitve.

Na seminarju vas bomo v okviru projekta Sadje naj bo pravično (Make fruit fair) opremili z znanjem o pridelavi tropskega sadja (zanimivosti o rastiščih, bioloških lastnostih rastlin, načinu pridelave, uporabi kemikalij, delavskih razmerah na plantažah, okoljskih problemih v državah proizvajalkah), opisali celotno verigo izbranega tropskega sadja (od plantaže do nakupovalne košare) ter predstavili pristope globalnega učenja. Na koncu bomo skupaj z vami po pripravljenih učnih listih izvedli delavnico, ki jo boste lahko uporabljali pri poučevanju ter vas tako tudi vključili v nastanek gradiv za učitelje.

Vljudno vabljeni!

Več informacij:

Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, ziva@focus.si, 01 515 40 80
Živa Lopatič, Zadruga BUNA, ziva@buna.si, 041 352 075

Program seminarja:

9 – 9:30 Predstavitev projekta Sadje naj bo pravično (Make fruit fair)
9:30 – 10:30 Kakšni so pristopi globalnega učenja?
10:30– 12:30 Vpogled v izbrano sadje: od kod prihaja, kaj je, kako raste, v kakšnih pogojih ga gojijo, okoljske in družbene razmere v celotni verigi, razrez stroškov, kako predelujemo (banane, ananas, pomaranče, mango, avokado…)
12:30 – 13:00 Odmor za kosilo
13:00 – 14:30 Delavnica: preizkus izvedbe izbranih aktivnosti
14:30 – 15:00 Evalvacija

Predavatelji:

Živa Kavka Gobbo, društvo Focus
Živa Lopatič, Zadruga Buna
Mateja Kraševec, društvo Humanitas
in drugi

Ljubljana,  17. junij 2016 – V juniju, ko obeležujemo tudi svetovni dan okolja, je društvo Focus že tradicionalno organiziralo kolesarski zajtrk na Prešernovem trgu in tako pogostilo vse uporabnike trajnostnih oblik prevoza.

»Ne izgubljaj časa v avtu!«, so kolesarji ob jutranji konici z napisi na majčkah opozarjali voznike in njihove sopotnike v avtomobilih ob bolj obremenjenih vpadnicah v Ljubljani. S tem so želeli opozoriti na nepotrebna čakanja v zastojih ter večjo odgovornost voznikov do okolja. Na Prešernovem trgu se je nato kljub dežju zbralo več kot 200 vsakodnevnih kolesarjev, kjer jih je čakal pravičen zajtrk: palačinke, smutiji, sadje, rogljički in kavica. Da je bila hrana pridelana po načelih pravične trgovine, je bilo poskrbljeno v okviru projekta Sadje naj bo pravično!.  udeleženci so si sadje zmešali v slastne napitke kar na nožni pogon, s »smutibajkom«.

Osebni avtomobili so nam preveč samoumevni. Poleg tega da temeljijo na umazanih in podnebju škodljivih fosilnih gorivih, ki jih motorji z notranjim izgorevanjem neučinkovito porabljajo (86 % goriva ne služi za premikanje – toliko je izgube), so avtomobili neizkoriščeni, v povprečju se v njih vozi 1,5 potnika, parkirani pa so kar 92 % časa. Za dejansko vožnjo jih uporabljamo 5 % časa, 1 % stojimo v zastojih, 1,6 % časa pa iščemo parkirno mesto. [1] Poleg tega je posedovanje avtomobila veliko breme za družinski proračun. Slovenija je na drugem mestu v Evropi po deležu sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za mobilnost. »Stroške svojega avtomobila si lahko izračunate z našim kalkulatorjem. Če vanj vnesete še svoj mesečni zaslužek, boste kaj hitro ugotovili, koliko dni na teden/mesec delate samo za osnovno vzdrževanje avtomobila«, ekonomske posledice posedovanja avtomobila pojasnjuje Katjuša Šavc iz društva Focus.

Po podatkih MO Ljubljana, je bil delež poti opravljenih s kolesom leta 2009 10 %, po raziskavi projekta CIVITAS Elan pa je po zadnjih podatkih zrasel na skoraj 13 %. K temu je poleg številnih infrastrukturnih izboljšav [2] gotovo prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca aprila 2016 opravljenih več kot 3,3 milijona voženj. V letih 2016 in 2017 namerava občina postaviti več kot 20 novih postajališč za izposojo koles. MOL kolesarjenje spodbuja tudi skozi številne dogodke in kampanje v Evropskem tednu mobilnosti.

Promet predstavlja skoraj 30 % izpustov toplogrednih plinov, velik problem pa je tudi onesnaženje zraka z drobnimi delci (PM10), ozonom in dušikovimi oksidi v poletnih in zimskih mesecih. Pri tem kotlinska lega Ljubljane prispeva k še slabši prezračenosti zaradi pogostejšega pojava inverzij, saj se onesnaženje zato zadržuje v kotlini dlje časa [2]. Vse to ima negativne vplive na zdravje ljudi in posledično na kakovost bivanja. »Zaradi prometa onesnažen zrak povzroča veliko predčasnih smrti, otroci so bolj dovzetni za bolezni dihal, veliko bolezni je še neraziskanih. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da imata kolesarjenje in pešačenje zaradi gibanja pozitiven vpliv ne zgolj na okolje, temveč tudi na zdravje. Zato ju priporočajo tudi zdravstvene inštitucije,« dodaja Katjuša Šavc.

—

OPOMBE:

Fotografije:

https://www.facebook.com/Focus-dru%C5%A1tvo-za-sonaraven-razvoj-102712549764614/

https://www.flickr.com/gp/141061726@N06/b495mb

MOL: »Ljubljana ima okoli 225 urejenih kolesarskih poti, poleg tega pa je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer po izbranih enosmernih ulicah (okoli 70) in po območju za pešce, ki meri okoli 100.000 m2 (tako, da kolesarji ne ogrožajo pešcev, ki imajo tam prednost). Kolesarsko infrastrukturo posodabljamo in širimo tako ob sanaciji obstoječe kot tudi ob gradnji novih cest in prenovi javnega prostora. Prav tako redno odpravljamo t. i. »črne kolesarske točke«, kot izboljšave za kolesarje pa lahko omenimo tudi štiri kolesarske žepe in prednost v križiščih za kolesarje, ki omogočajo bolj varen in tekoč kolesarski promet. Postavljamo nova stojala za priklenitev koles, predvsem na nedavno preurejenih javnih prostorih in na končnih postajališčih LPP – za spodbujanje večmodalnosti. Namestili smo tudi štiri nove kolesarske števce v smeri mestnega središča na sledečih lokacijah: Fabianijev most–Roška, Mirje–Tržaška, Celovška–Tivoli, nasproti pivovarne Union, Šmartinska–Topniška. Števci na ekranu prikazujejo število kolesarjev, ki so vozili mimo njega, kar pozitivno vpliva tudi na promocijo urbanega kolesarstva. Sicer po ustaljeni praksi merimo kolesarski promet tudi na šestih drugih lokacijah, ki nakazujejo na povišanje deleža s kolesom opravljenih poti.«

FB stran dogodka: https://www.facebook.com/events/868702826533917/875923452478521/

Projekt Ne izgubljaj časa v avtu 2016 sofinancirajo Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor ter Evropska unija. Stališča v sporočilu so v domeni društva Focus in ne predstavljajo  mnenja financerjev.

VEČ INFORMACIJ:
Katjuša Šavc, društvo Focus, T: 059 071 327, M: 051 358 577; E: katjusa@focus.si