Prepričani smo, da so določeni sistemi certificiranja pripomogli k izboljšanju položaja malih pridelovalcev. Veliko težje pa je oceniti pozitivne vplive na delavce, saj ti sistemi pogosto ne podpirajo dela neodvisnih sindikatov.
Ustrezno izvrševanje državne in mednarodne zakonodaje mora vedno imeti prednost pred takšnimi prostovoljnimi zavezami. Po besedah generalnega sekretarja mednarodne konfederacije sindikatov ITUC Sharona Burrowa »zasebni normativi ne smejo zamenjati javnih politik, vzpostavljenih na podlagi demokratičnih in reprezentativnih političnih procesov«.
Kaj je ekološki certifikat?
Ekološki certifikat je neodvisen označevalni sistem, ki zajema vse vidike kmetijske pridelave in pakiranja, zaščito živali in ohranjanje prostoživečih živali ter prepoveduje nepotrebne in škodljive dodatke v ekološko pridelani hrani. Izdelek, ki se prodaja kot »ekološki«, mora upoštevati stroga pravila, ki veljajo na državni, evropski in mednarodni ravni. Postopek dodeljevanja certifikatov in preverjanja stanja vodijo neodvisna podjetja za certificiranje.
Kakšne so prednosti ekološkega certifikata?
Prostora za izboljšave je še nekaj
Zgodovina pravične trgovine
Pred uvedbo oznake so se pravičnotrgovinske dobavne verige združevale v verige, ki so se ukvarjale samo s pravično trgovino. S širitvijo in vstopom na konvencionalni trg preko običajnih podjetij, ki niso 100 % predana pravični trgovini, se je pojavila potreba po standardih in neodvisnemu načinu preverjanja trditev trgovcev in proizvajalcev glede pogojev proizvodnje. Tako je leta 1988 dobrodelna ustanova Solidaridad na Nizozemskem uvedla sistem za označevanje ter pridobitev certifikata Max Havelaar, sprva samo za kavo. Kmalu so v evropskih državah in v Severni Ameriki sledile podobne iniciative. V poznih 1990-ih so neodvisne organizacije za določevanje standardov in certificiranje oblikovale Mednarodno organizacijo za označevanje izdelkov pravične trgovine (FLO) in nastala je skupna oznaka Fairtrade. Leta 2012 se je FLO preimenoval v Fairtrade International (FI).
FI določa splošne Fairtrade standarde in standarde za specifične izdelke, medtem ko sistem certificiranja Fairtrade vodi FLO-CERT (podjetje, ki je v lasti FI) v sodelovanju z revizorji in inšpektorji iz celega sveta. Namen Fairtrade standardov je ukvarjanje z neravnovesji moči v oskrbovalni verigi, nestabilnimi trgi in krivicami, ki so del konvencionalnega načina trgovanja. Zato je upoštevanje Fairtrade standardov naloga pridelovalcev in njihovih trgovskih partnerjev (trgovcev).
Zakaj je sistem pravične trgovine tako spoštovan?
Kaj bi lahko izboljšali?
Sistem pravične trgovine se osredotoča na delo z organizacijami malih pridelovalcev (večinoma zadrugami in sindikati). Kljub temu pa je Fairtrade International v zadnjem času tarča javnih kritik v Evropi in Latinski Ameriki, ker naj ne bi naslavljal problematike svobode sindikatov na nekaterih plantažah v Južni Ameriki, ki so že pridobile certifikat. Leta 2014 je Fairtrade International izboljšal svoje standarde na področju najete delovne sile in tako okrepil pravice delavcev do prostega organiziranja ter kolektivnih pogajanj, delavci pa so dobili tudi več nadzora nad porabo Fairtrade premij. V Fairtrade International so vpeljali tudi novo metodologijo določanja minimalne plače ter transparenten postopek.